top of page

SLOCKS / SLAVSOCKS

TINA MENTOL

zupanov-TINA-INTERVJU-145.JPG

Pri Slocks izdelujemo slovenske nogavice,
ki jih krasijo motivi in zgodbe iz slovenske
kulturne dediščine. Narejene so iz prvovrstnega
ekološkega bombaža.
Slavsocks je za vse SLAVe - filozofija znamke je
združevati vse SLAVe/Slovane skozi motive iz
materialne kulture in semiotike.

Screenshot 2024-04-01 at 18.15.41.png

POTICA

 

Potica je slovensko pecivo, ki se tradicionalno pojavlja na mizah ob praznikih. Prvič jo omeni Primož Trubar kot povitico v 1575, prvi recept zanjo je 1689 zapisal Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, kjer je potica omenjena kot zvito tanko razvaljano testo z orehovim nadevom z medom. Danes poznamo več kot 120 vrst potic, od leta 2018 "slovenska potica" nosti zaščito - zajamčena tradicionalna posebnosti, zaščitili so 5 vrst potic, njihova posebnost so nadev in peka v potičniku.

Screenshot 2024-04-01 at 18.14.42.png

KRANJSKA KLOBASA

 

Kranjska klobasa nosi ime zašpiljeno dobra od 1896, izvira iz območja Gorenjske, se je pa njen sloves razširil širom Slovenije. O tem priča tudi anekdota, kako je cesar Franc Jožef, ki se je ustavil na svoji poti pri gostilničarju ter mu je ta ponudil le navadno klobaso vzkliknil: "Ta pa ni navadna, ampak kranjska klobasa!". Prvič se kranjska klobasa omeni 1986 v knjigi Katharine Prato, prvi recept zanjo je pa 1912 zapisala Felicita Kalinšek. V letu 2006 je kranjska klobasa poletela v vesolje z ameriško astronavtko slovenskih korenin Sunito Williams.

Screenshot 2024-04-01 at 18.16.24.png

MEDENE

 

Slovenski med je pridelan na območju celotne Slovenije in nosi zaščiteno geografsko označbo, saj ga odlikuje bogastvo in pestrost rastlinskega sveta, razgibanost krajine ter podnebij, ki omogočajo široko paleto okusov in vrst medu. Slovenci smo zaščitili slovenski med na evropski ravni. Med najpogostejše vrste medu spadajo: akacijev, lipov, hojev, smrekov, kostanjev, cvetlični…

Za posebnost veljata tudi kraški med in kočevski gozdni med. Posebnost medu pridelanega v Sloveniji je avtohtona slovenska čebela – kranjska sivka, ki je druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu. Slovenci imamo dolgo tradicijo čebelarstva, ki jo tudi ohranjamo kot tudi ljubezen do čebel, vsak 200ti Slovenec je čebelar.

Screenshot 2024-04-01 at 18.15.20.png

CVIČEK

 

Cviček je zvrst belih in rdečih sort grozdja, ki v pravilnem razmerju privedejo do suhega vina svetlo rdeče - skoraj rubinaste barve, prijetno kiselkastega okusa brez trpkosti z nizko vsebnostjo alkohola (med 8,5% do 10%vol).

Grozdje in vino za CVIČEK PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) se prideluje na izbranih legah Dolenjske. Razmerje med belimi in rdečimi sortami je najmanj 65% rdečih in najmanj 25% belih sort. Sorte grozdja ki so uporabljene za CVIČEK PTP so žametovka, modra frankinja, kraljevina, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, bela žlahtnina, štajerska belina ali ranfol in rdeče sorte vinske trte, ki so dovoljene in priporočene za vinorodni okoliš Dolenjska.

bottom of page